Večerja za 150€

V Sao Paulu si je naša horda privoščila tudi drnec skozi mestno tržnico. Prvotni nameni so bili zgolj izločevalno-prehranjevalni, kasneje pa smo si kljub vsemu privoščili še nekaj minut za ogled lokalnih potrošniških dobrot botanične narave.

Če smo že bili tam in če smo že degustirali eksotične sadeže nadvse sumljivih oblik, se je spodobilo, da kaj tudi kupimo. Anžlc je tako naprimer za 4 kvazihruške plačal 5.000 pokojnih tolarjev, Cör je podoben znesek razpršil med 8 sadežev, jaz pa sem zadevščino premišljeno investiral v preizkušeno valuto.

Sledila je slavnostna vegi-večerja, kjer smo uživali v zanimih okusih, se pri onih ne-preveč-okusnih prepričevali, da jih pač nismo vajeni in da niso tako slabi, za konec pa s tekočo valuto poizkušali popravit, kar se je pač popraviti dalo.